V temnih oblekah ljudje,
V dolgi koloni stoje,
Najbolj poznani naprej,
Vse do konca do onih, ki ni jih videl doslej.
Bleda podoba nad tem
Vidi v due ljudem,
Slii se tisto ime,
Ki njej pomenilo je vse.
"Noèem domov, z njimi grem!
Noèem nazaj na to pot!"
Slii se strel v srce, slii se strel...
Kje se plazijo preplaeni?
Kje nastane ples odmaknjenih?
Kaj podira svet izobèencev?
Kaj ostane, ko jih ni domov?
Slike so varovane e po tem, ko gredo.
Vsi prostori ostanejo prav taki kot so.
Vsi prelepi vrtovi se spreminjajo v zmes boleèine in solz.
E grmi krik v glavi, "samo ne on, ne on..."
"Noèem neba brez vseh zvezd.
Noèem vrtov brez dreves."
Slika edino ne ve. Slika edino ne ve!
Comments (0)